10 DEJSTEV O ČUSTVIH – ZA LAŽJE ŽIVLJENJE

Ali so res določena čustva dobra, druga pa slaba? Kakšna je pravzaprav vrednost čustvovanja? Kaj je dobro vedeti o čustvih, da bi bilo življenje z njimi lažje?

  1. Čustva niso dobra in slaba, pozitivna in negativna, ampak zgolj prijetna in neprijetna.
  2. Čustva so naš motiv za ukrepanje, za akcijo. Dajejo nam energijo, da nekaj naredimo. Nekatera neprijetna čustva (npr. strah, jeza in gnus) imajo ohranitveno funkcijo (težijo k človekovemu preživetju).
  3. Določeno čustvo je lahko bolj ali manj funkcionalno oz. zdravo (funkcionalna zavist pomeni, da opazimo uspeh drugega in si tudi sami prizadevamo, da bi nekaj dosegli; nefunkcionalna zavist pa pomeni, da drugemu ob uspehu želimo škoditi).
  4. Čustvo, četudi je neprijetno, ni nikoli problematično, težaven je lahko le naš odziv (vedenje) nanj (npr. če pod vplivom jeze nekoga užalimo/udarimo).
  5. Intenzivnost čustva je odvisna od tega, koliko nam je nekaj pomembno (torej od naših vrednot).
  6. S čustvi se odzivamo tako na realne kot tudi na domišljijske dogodke (žalost lahko npr. občutimo, če nam umre pes ali če si samo zamišljamo, da se bo to nekega dne zgodilo).
  7. Domišljijska čustva nastajajo na osnovi zgodb, ki si jih o dogodkih/dražljajih ustvarjamo sami, in lahko vzbujajo veliko trpljenja, zato je potrebno ločiti med dejstvi in zgodbo možganov.
  8. Poskusi obvladovanja ali izogibanja neprijetnim čustvom (z opojnimi substancami, zanikanjem, prenajedanjem, kompulzijami ipd.) so vzdrževalni dejavnik trpljenja (npr. bolj kot se trudim, da me ni strah, večji strah postaja). Bolj kot od nekega čustva/misli bežimo, večkrat ga/jo bomo doživeli.
  9. Vsako čustvo, naj si bo še tako intenzivno in nevzdržno, po določenem času samodejno izzveni. Uporaba strategij za obvladovanje neprijetnih čustev nas oropa priložnosti, da to dejstvo spoznamo.
  10. Pomembno je, da zaznano neprijetno čustvo sprejmemo, z notranjim opazovalcem ga lahko raziščemo (kakšno je, kje ga občutimo v telesu, ali bi mu lahko pripisali kakšno obliko ali barvo itd.), nato pa se usmerimo k reševanju težavne situacije. S tem se premaknemo od težave k rešitvi.

Avtorica: Daša Cek Stepančič,

kognitivno-vedenjska svetovalka,

ustanoviteljica KVS Slovenija

ŽELITE PREJEMATI NAŠE E-NOVICE?

S klikom na gumb POTRDITEV soglašate, da KVS Slovenija posredovane osebne podatke zbira in obdeluje z namenom pošiljanja e-novic. Privolitev lahko kadarkoli prekličete.

%d bloggers like this: