Pismo strokovnjaku
Pozdravljeni, pred približno štirimi meseci sem imel možnost napredovanja v službi. To je bila enkratna priložnost in moj dolgoletni cilj. Ko sem izvedel, da je napredoval moj sodelavec in ne jaz, me je to popolnoma uničilo. Počutim se zelo depresivno in globoko zavidam temu sodelavcu, ki je bil izbran za to vlogo. Tudi med delovnim časom sem zelo težko v njegovi bližini, kaj šele, da bi se z njim pogovarjal. Stikom z njim se izogibam, kolikor je to le možno, kadar pa to ni možno, se obnašam zelo vljudno. Ne želim, da bi kdo vedel, da me je ta situacija tako močno prizadela. Ne maram biti oseba, ki jo ljubosumje tako razjeda, da ne morem proslaviti nobenega uspeha ali celo najti volje, da bi si prizadeval za drugačen cilj. Že v preteklosti mi kdaj ni uspelo, seveda sem se to zavedal tudi takrat, vendar mi je vedno uspelo to preboleti v nekaj dneh ali tednih. A tokrat je drugače. Globoko se sramujem svojih čustev in to mi povzroča precejšnje trpljenje, saj ne vem več, kako naprej.
Odgovarja: Pina Gorišek, kognitivno-vedenjska svetovalka
Pozdravljeni, najprej naj vas pomirim, da čeprav se morda trenutno počutite same, niste sami v svoji zavisti – to je del tega, da ste človek. Nihče ni imun. Pomembno je odkriti pomen zavisti in videla bova, kam naju to odkritje vodi. Začniva s pogledom na način, kako ste opisali svojo situacijo. Trenutno to vidite kot »enkratno priložnost«, pri kateri ste »spodleteli«. Resnično pa obstajajo številne druge priložnosti, ki bi lahko zagotovile vse, kar menite, da bi to napredovanje prineslo (status, uspeh, denar, izpolnitev, veselje). Pogosto si, ko zavidamo drugim ljudem, domišljamo o tem, kako bi se spremenilo naše življenje, če bi sami dosegli, kar druga oseba: »Če bi le imel tega partnerja/neto vrednost/videz, bi bilo moje življenje bistveno boljše«. Morda bi vam pomagalo še bolj razčleniti vaš odziv na trenutno situacijo. Ali se zaradi vaše zavisti počutite nevredne, nesposobne, nezaželene, nevidne, nepomembne, izključene? Če kaj od tega odmeva, vas ta zaznana zavrnitev spomni na vaše počutje v preteklosti – morda kot del vaše družinske dinamike ali trenutnih drugih izkušenj, ki so privedle do negativne samopodobe? Bolj, ko boste ločili stare bolečine od trenutnih, lažje boste ločili stare glasove od situacije, ki je pred vami. Na primer, kadar se nekomu ena stvar, ki bi ga osrečila, ne obnese ali mu ni na voljo, ga lahko lastno razmišljanje pripelje do tega, da si reče, da mu je usojena beda. Čeprav to ni res, pogosto sledi samoizpolnjujoča prerokba. Preneha poskušati doseči svoje cilje (»Zakaj bi se trudil?«), se obnaša na način, ki potrjuje njegovo izkrivljanje (prepričanje o lastni nenadarjenosti na primer lahko povzroči, da oseba deluje manj sposobna, kot je v resnici). Takrat beda ni več izkrivljanje, ampak resničnost – lastna stvar. Če pogledate naravnost v zavist, si lahko odgovorite na nekaj pomembnih vprašanj: Kaj ste si res želeli pri tej službi? Kaj vam je preprečilo, da bi napredovali? Lahko bi se vprašali, kaj je ta sodelavec storil drugače, da mu je to pomagalo pri napredovanju. Doslej ste se mu izogibali vsakič, ko ste ga zagledali, saj vas je to opomnilo na vaš »neuspeh« in vzbujalo občutek ničvrednosti. Toda njegov dosežek vas ne naredi ničvrednega. Razumljivo je, da vam je to, ker niste napredovali, prineslo boleče razočaranje. To je bil močan udarec za vas, zato bodite prijazni do sebe, ko začutite, kar čutite – vključno z zavistjo. Vse dobro, Pina Gorišek
ŽELITE PREJEMATI NAŠE E-NOVICE?
Bi radi z ostalimi delili vaše zgodbe? Imate vprašanje za svetovalce KVS Slovenija? Vabljeni, da jih podelite z nami. Pošljete jih lahko na naslov kvs.slovenija@gmail.com. Zapis naj ne presega 3000 znakov, sicer ga bomo morali pred objavo skrajšati. Objavili ga bomo povsem anonimno.
KVS SLOVENIJA 