Spoštovani,
v javnost vse pogosteje prihajajo zgodbe ljudi, ki pričajo o zlorabah znotraj sistema nudenja pomoči. “Poskusila sem vse, kar je možno. Od žerjavice do angelov. Najprej sem verjela, da sem našla novo družino, potem pa sem spoznala, da smo vsi, ki hodimo na te seminarje, eni reveži. Verjamemo v nekaj, kar se ne zgodi. Računamo na druge, ne nase. Naveličala sem se vseh, ki svetujejo, pa sami živijo čisto drugače, kot govorijo,” se je za revijo Onaplus zaupala bralka, ki je pomoč v duhovnosti poiskala zaradi boleče otroške izkušnje ločenosti od izvorne družine. To je samo ena od mnogih zgodb, ki pričajo o neurejenosti področja nudenja psihosocialne in duhovne podpore pri nas. Pri KVS Slovenija obžalujemo, da tovrstne zgodbe vnašajo nezaupanje v sistem nudenja psihološke, socialne in duhovne pomoči ljudem na splošno, hkrati pa se zavedamo, da so odsev trenutne realnosti.
V slovenskem prostoru namreč področje psihosocialnega svetovanja in psihoterapije ni urejeno. O tem lahko tu in tam slišite ali preberete tudi v medijih. Odvijajo se razprave o tem, kaj so verificirane psihoterapevtske metode, kakšna naj bo izobrazba psihoterapevta oz. svetovalca. Že več let se zdi, da država in izvajalci kar ne morejo najti skupnega jezika, da vsak deležnik vleče na svojo stran. Od izbruha epidemije Covida-19, ko so se potrebe po psihosocialni pomoči še povečale, ni zaznati pomembnih premikov.
Trenutne razmere so kaotične in nepravične, predvsem do uporabnikov. Dejstvo je, da v Sloveniji poklica psihoterapevta in psihosocialnega svetovalca nista regulirana, nimata določenih standardov ter normativov za izvajanje, pravno-formalno niti ne obstajata, zato ju, žal, lahko opravlja vsakdo, ne glede na pridobljeno izobrazbo, izkušnje in osebnostno primernost. Danes se lahko za psihoterapevta ali svetovalca torej okliče kdorkoli, tudi nekdo, ki je opravil zgolj nekajdnevni tečaj ali pa še tega ne. Enostavno odpre svoj s.p., registrira dejavnost “druge zdravstvene dejavnosti” in postopek je zaključen. Vemo pa, kaj to pomeni za klienta in kam lahko privede.
V slovenskem prostoru ne umanjka posameznikov, ki so po lastni izkušnji duševne motnje pa tudi brez slednje poklicno odprli svoja vrata ljudem, ki se soočajo s težavami na področju duševnega zdravja. In čeprav je uspešno razrešena osebna stiska izvajalca psihosocialne pomoči lahko prednost, pa ne smemo dovoliti, da je to tudi dovolj. Za kakovostno nudenje podpore ljudem v stiski je še kako pomembna ustrezna izobrazba izvajalca in njegova osebna zrelost! Ob »strokovnjakih«, ki nimajo ustrezne izobrazbe, velja posebej izpostaviti kopico tistih, ki ljudem za velik denar obljubljajo čudežne ozdravitve s pomočjo angelov, žerjavic, zdravilnih vod ipd. Najbrž ni potrebno posebej omenjati, kako lahka žrtev je lahko posameznik v stiski.
Pri nas obstajajo le trije visokošolski zavodi, ki izvajajo akreditirane študijske programe za psihoterapevte in psihosocialne svetovalce. Eden od teh je tudi Fakulteta za uporabne družbene študije, na kateri so dragocena znanja pridobivali svetovalci, ki delujejo pod okriljem KVS Slovenija. Drugi dve fakulteti sta Teološka fakulteta v Ljubljani in Fakulteta za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani.
Ker pa je, kot je bilo že omenjeno, področje psihosocialne pomoči in psihoterapije v slovenskem prostoru neurejeno, je na iskalcu pomoči, da v množici pravih ter samooklicanih strokovnjakov odgovorno izbere pravega zase.
Kako naj iskalec pomoči najde ustrezno podporo zase?
Informacije o študijskih in delovnih izkušnjah lahko iskalec pomoči poišče na spletni strani izvajalca. Dobro je, da ponudnika pomoči po elektronski pošti, telefonu ali na uvodnem srečanju povpraša o izkušnjah z obravnavo težav, s katerimi se sooča. Iskanje informacij o strokovni usposobljenosti terja nekaj dodatnih korakov, ki pa lahko posameznika zaščitijo. Če ugotovi, da vsa strokovnost ponudnika temelji na lastni izkušnji soočanja z duševno stisko, na nekaj krajših tečajih, online certifikatih ali še to ne, je nedvomno bolje, da poišče ustreznejšo podporo pri osebni rasti in soočanju z življenjskimi preizkušnjami.
Pri KVS Slovenija podpiramo čim prejšnjo zakonsko ureditev področja psihoterapije in psihosocialnega svetovanja. Verjamemo namreč, da je sistemska ureditev za preprečevanje še več žalostnih zgodb ljudi še kako nujna! Ravnajmo odgovorno – do sebe in drugih!
Avtorica: Daša Cek Stepančič,
mag. psihosocialne pomoči,
vodja KVS Slovenija in Centra za anksioznost
ŽELITE PREJEMATI NAŠE E-NOVICE?
KVS SLOVENIJA 