Odprto pismo o nujnosti zakonske ureditve področja psihosocialne pomoči

Spoštovani,

v javnost vse pogosteje prihajajo zgodbe ljudi, ki pričajo o zlorabah znotraj sistema nudenja pomoči. “Poskusila sem vse, kar je možno. Od žerjavice do angelov. Najprej sem verjela, da sem našla novo družino, potem pa sem spoznala, da smo vsi, ki hodimo na te seminarje, eni reveži. Verjamemo v nekaj, kar se ne zgodi. Računamo na druge, ne nase. Naveličala sem se vseh, ki svetujejo, pa sami živijo čisto drugače, kot govorijo,” se je za revijo Onaplus zaupala bralka, ki je pomoč v duhovnosti poiskala zaradi boleče otroške izkušnje ločenosti od izvorne družine. To je samo ena mnogih zgodb, ki pričajo o neurejenosti področja nudenja psihosocialne in duhovne podpore pri nas. Pri KVS Slovenija obžalujemo, da tovrstne zgodbe vnašajo nezaupanje v sistem nudenja psihološke, socialne in duhovne pomoči ljudem, hkrati pa se zavedamo, da so glasnik trenutne realnosti.

V slovenskem prostoru namreč področje psihosocialnega svetovanja in psihoterapije ni urejeno. O tem lahko tu in tam slišite ali preberete tudi v medijih. Odvijajo se razprave o tem, kaj so verificirane psihoterapevtske metode, kakšna naj bo izobrazba psihoterapevta oz. svetovalca. Že več let se zdi, da država in izvajalci kar ne morejo najti skupnega jezika, da vsak deležnik vleče na svojo stran. Od izbruha epidemije Covid-19, ko so se potrebe po psihosocialni pomoči še povečale, pa je razprava o potrebah po zakonski ureditvi tega področja zamrla.

Trenutne razmere so kaotične in nepravične, predvsem do uporabnikov. Dejstvo je, da v Sloveniji poklica psihoterapevta in psihosocialnega svetovalca nista regulirana, nimata določenih standardov in normativov za izvajanje, pravno-formalno niti ne obstajata, zato ju, žal, lahko opravlja vsakdo, ne glede na pridobljeno izobrazbo, izkušnje in osebnostno primernost. Danes se lahko za psihoterapevta ali svetovalca torej okliče kdorkoli, tudi nekdo, ki je opravil zgolj nekajdnevni tečaj ali pa še tega ne. Enostavno odpre svoj s.p., registrira dejavnost druge zdravstvene dejavnosti in postopek je zaključen. Vemo pa, kaj to pomeni za klienta in kam lahko privede.

V slovenskem prostoru mrgoli ljudi, ki so po lastni izkušnji duševne motnje poklicno odprli svoja vrata ljudem, ki se soočajo s podobnimi težavami. In čeprav je uspešno razrešena osebna stiska izvajalca psihosocialne pomoči lahko prednost, pa ne smemo dovoliti, da je to tudi dovolj. Za kakovostno nudenje podpore ljudem v stiski je še kako pomembna ustrezna izobrazba izvajalca in njegova osebna zrelost! Ob »svetovalcih«, ki nimajo ustrezne izobrazbe, velja posebej izpostaviti kopico tistih, ki ljudem za velik denar obljubljajo čudežne ozdravitve s pomočjo angelov, žerjavic, zdravilnih vod ipd. Najbrž ni potrebno posebej omenjati, kako lahka žrtev je lahko posameznik v stiski.

Pri nas obstajajo le trije visokošolski zavodi, ki izvajajo akreditirane študijske programe za psihoterapevte in psihosocialne svetovalce, eden od teh je tudi Fakulteta za uporabne družbene študije, na kateri smo se izšolale tudi kognitivno-vedenjske svetovalke, ki delujemo pod okriljem KVS Slovenija. Drugi dve fakulteti sta Teološka fakulteta v Ljubljani in Fakulteta za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani.

Ker pa je, kot je bilo že omenjeno, področje psihosocialne pomoči in psihoterapije v slovenskem prostoru še neurejeno, je na iskalcu pomoči, da v množici pravih in samooklicanih strokovnjakov odgovorno izbere pravega zase.

Kako naj iskalec pomoči najde ustrezno podporo zase?

Informacije o študijskih in delovnih izkušnjah izvajalcev lahko iskalec pomoči najde na spletnih straneh izvajalcev. Dobro je, da ponudnika pomoči po elektronski pošti, telefonu ali na uvodnem srečanju povpraša o njegovi izobrazbi in izkušnjah pomoči osebam s podobnimi težavami, kot jih ima sam. Pri iskanju informacij o strokovni usposobljenosti velja biti previden, saj ga nekaj dodatnih korakov lahko zaščiti. Če ugotovi, da vsa strokovnost ponudnika pomoči temelji samo na lastni izkušnji soočanja s stisko, na nekaj krajših tečajih, online certifikatih ali še to ne, je nedvomno bolje, da poišče ustreznejšo podporo pri osebni rasti in soočanju z življenjskimi preizkušnjami.

Pri KVS Slovenija podpiramo čim prejšnjo zakonsko ureditev področja psihoterapije in psihosocialnega svetovanja. Verjamemo namreč, da je sistemska ureditev za preprečevanje še več žalostnih zgodb ljudi še kako nujna! Ravnajmo odgovorno – do sebe in drugih!

Avtorica: Daša Cek Stepančič,

kognitivno-vedenjska svetovalka,

vodja KVS Slovenija

ŽELITE PREJEMATI NAŠE E-NOVICE?

S klikom na gumb POTRDITEV soglašate, da KVS Slovenija posredovane osebne podatke zbira in obdeluje z namenom pošiljanja e-novic. Privolitev lahko kadarkoli prekličete.

%d bloggers like this: