STRES NAS STRESA

Kolikokrat si mislimo: »Jooj, kakšno stresno življenje imam!« Ali pa: »Joooj, koliko stresa mi povzroča ta in ta stvar!« A kljub temu poskušamo najti moč, da premagamo vse ovire, ki so nam na poti v življenju, ter se z njimi spopademo na način, ki nam je ljub in za katerega mislimo, da je pravi.

V nadaljevanju si poglejmo, kaj sploh stres je, kakšni so odzivi in spoprijemanje z negativnim stresom in kako si lahko pomagamo pri obvladovanju stresa.

Kaj je stres?

Lahko rečemo, da je stres nek fiziološki, vedenjski in psihološki odgovor osebe, ki se poskuša prilagajati zunanjim in notranjim stresorjem oziroma dražljajem. Pri tem je stresor mišljen kot oseba, dogodek ali stvar, ki pri osebi povzroči stresni element in posledično stres. Pri tem se moramo zavedati, da vsaka oseba stres doživlja drugače. Vsaka oseba je namreč »unikat«, zato tudi nekateri stres prenašajo lažje, spet drugi težje oziroma ga lažje/težje obvladujejo. Na primer nek dogodek bo na eno osebo vplival zelo stresno, na drugo osebo bo ta enak dogodek vplival spodbudno. Ali bo torej stres škodljiv in uničevalen (negativni stres), nam pove razmerje med našimi lastnimi zahtevami in zahtevami iz okolja ter našo sposobnostjo reševanja težav. Če bomo poskušali stres obvladovati (pozitivni stres), nas bo ta tudi spodbudil k dejanjem. Včasih je namreč koristno imeti pozitivni stres, saj so rezultati našega dela lahko veliko boljši.

Če povzamemo: pozitiven stres je koristen za normalno življenje. Kadar se stres nakopiči, je preveč zgoščen ali predolgo traja, pa lahko vodi v različne motnje. Te so lahko:

prebavne motnje: čir, driska, zaprtost, izguba teka, pretirana ješčnost, zgaga, slabost, bruhanje;
motnje srca in ožilja: visok krvni tlak, motnje srčnega utripa;
motnje imunskega sistema: revmatoidni artritis, sladkorna bolezen, nekatera rakava obolenja, alergije;
motnje mišičnega sistema: mišični krči, bolečine v vratu in hrbtu;
motnje dihal: pogosti prehladi, astma;
duševne motnje: zloraba psihoaktivnih snovi in posledična odvisnost, anksiozne motnje in depresija.

Spoprijemanje z negativnim stresom:

Vir slike: Ko te strese stres (str. 10, Ljubljana 2006)

Na zgornji sliki lahko vidimo sklope stresov in kako se med seboj prepletajo. Slika prikazuje simptome stresa v mislih in čustvih ter simptome stresa v telesu in vedenju. Vsi sklopi se med seboj prepletajo in tudi vplivajo en na drugega. Če poenostavimo, lahko rečemo, da je oseba ujeta v krog simptomov stresa.

V nadaljevanju si poglejmo, kako lahko obvladujemo in se spoprimemo z negativnim stresom. Na spodnji sliki so prikazani vzroki stresa ter povezave, kakšen je normalen odziv na stres ter kako lahko vplivamo na vzrok stresa. Lahko se zgodi, da oseba misli, da je zelo bolna, a vendar ima samo določene znake, ki kažejo na stres. Zato je pomembno, da oseba loči, na katere vzroke stresa lahko vpliva in na katere ne. Pomembno je, da se posvetimo sebi, družini, prijateljem ter da razmislimo, kaj lahko na sebi spremenimo in kako lahko to storimo.

Vir slike: Ko te strese stres (str. 13, Ljubljana 2006)

Kako obvladovati stres?

Kot prvo se moramo zavedati, da je stres nekaj popolnoma normalnega v našem življenju – seveda dokler govorimo o pozitivnem stresu. Tudi z negativnim stresom se lahko učinkovito spoprijemamo, vendar si moramo narediti načrt in najti strategijo za to. Kot prvo je sploh potrebno zaznati negativne stresorje, ugotoviti vzroke ter premisliti, kako misli ali dejanja spremeniti, da se bomo odzivali na možne rešitve. Ko oseba uspe doseči to ravnovesje za uravnavanje negativnega stresorja, bo našla pot iz manj stresnega življenja.

Najboljši način za spoprijemanje s stresom izbere oseba sama, saj samo ona ve, kaj je tista stvar, s katero si lahko pomaga premagati stres v svojem življenju. Če se zgodi, da tega ne zmore sama, se lahko po nasvet obrne na izbranega psihosocialnega svetovalca, ki jo bo usmerjal in ji pomagal najti pravo pot za njene težave oziroma stresna obdobja.